Gosta: Lojze Wieser, Barbara Maier

Povezuje: Nina Jerman

Urednika (tretji urednik je Peter Handke) knjige Am Fenster klebt noch eine Feder (Založba Wieser, 2023, Celovec) bosta predstavila literarno ustvarjanje Marie Lassnig. 

Maria Lassnig se je v celoti osredotočala na vizualno umetnost, vendar pa se v besedilih za njene filme, v pismih in zapisih izražajo tudi njene literarne sposobnosti. 
 
"Pero je čopičeva sestra," je Lassnig rada opisala odnos med tema dvema umetniškima žanroma.

Večmedijska predstavitev na osnovi besedila Tatjane Gregoritsch in lirike Lili Novy ob živo izvajani avtorski glasbi in fotografiji Lada Jakše.
Osnova večpredstavnosti je video zapis Lada Jakše, ki s kamero sledi korakom Lili Novy po stari Ljubljani, obenem pa z živo glasbo spremlja projekcijo z besedili Lili Novy. Vsi trije mediji so povezani v usklajeno dramaturgijo. Tatjana Gregoritsch, avtorica knjige o Lili Novy, izdane pri Mohorjevi založbi, na vsebinsko primernih delih v živo bere odlomke besedil iz svojega eseja o Lili Novy. 

Dvonarodni projekt je poskus umetniške združitve avtorice in prevajalke. Lili Novy iz Wallersberga (1885–1958), rojena v stari Avstriji kot Elisabeth von Haumeder, izhaja iz graške in slovenske družine, živela pa je večinoma v Ljubljani. Poznana je predvsem po svojih prevodih slovenskega pesnika Franceta Prešerna, kot pesnica in prozaistka je bila priznana in upoštevana v krogih slovenske duhovne elite tistega časa. V Avstriji je medtem ostala takorekoč neopažena. Ta projekt osvetljuje njeno osebnost skozi različne umetniške in znanstvene pristope, ko je v obdobju dveh svetovnih vojn Lili Novy sodoživljala in vplivala na kulturno življenje Ljubljane.

Vsebinsko poslanstvo projekta je usmerjeno k razumevanju skupnih korenin duhovne plasti ter umetniškega izraza med Avstrijo in Slovenijo kot delov večjezične Habsburške monarhije, ki sta sedaj, po desetletjih ločitve, skupaj v EU, geografsko le nekaj sto kilometrov oddaljeni, a vendar jezikovno ločeni.
 

Sanje so najgloblja govorica človeške duše. Po njih nam duša sporoča, kakšen je naš življenjski potencial, kaj vse zmoremo, če se pravilno usmerimo. Toda če želimo razvozlati sporočilo, ki nam ga prinašajo, se moramo naučiti jezika sanj ‒ to pa je namen knjige Sanje avtorice Urške Ajdišek. Knjiga je, kot v uvodu zapiše dr. Jožef Magdič, prva izvirna slovenska knjiga s področja jungovske psihologije.

Pogovor z avtorico in dr. Jožefom Magdičem, piscem spremne besede, bo vodila novinarka Tina Košir.

Urška Ajdišek je psihoterapevtka, jungovska psihoanalitičarka in supervizorka pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) v Zürichu. Po poklicnem in dušnem poslanstvu je spremljevalka ljudi po poteh njihovega iskanja stika s svojim najglobljim bistvom. Sanje in zgodbe so pomembna sestavina njene psihoterapevtske in supervizijske prakse. Je mati treh hčera, ki ostajajo njene največje učiteljice.

Obljuba Indije Koromandije je stara. Že v Mojzesovi knjigi Gospod zagotovi rodu Izraelovemu, da bodo prišli v deželo, kjer se cedita med in mleko. V 14. stoletju anonimni irski satirik napiše pesem The Land of Cockaygne, ki se v prevodu (z veliko pesniške svobode) začne nekako takole:

Daleč čez morje zahodno od Špan'je
je Indija Koromandija, tam resnične so sanje.
Ni para na svetu tej deželi posvetni
nje blagri so vel'ki in strašno prijetni.
Čeprav resnično bogat in svetal Paradiž je
od Koromandije visoke vreden je nižje.

Otroci z Zahoda se te dežele spominjamo iz Collodijevega Ostržka in iz pravljice o deveti deželi. Ljubitelji umetnosti poznajo slike in grafike Petra Bruegla s tem motivom. Sploh znamenita je Indija Koromandija Hinka Smrekarja. Na videz lahkotna slika, polna duhovitih podrobnosti, vzbudi trpek občutek šele, ko jo postavimo v kontekst grozljivega pomanjkanja. Smrekar jo je ustvaril leta 1919, kmalu po koncu prve svetovne vojne.

Kaj torej določa motiv utopične devete dežele ter kako ta motiv uporabljajo retoriki in satiriki? Kdo nas z Indijo Koromandijo plahta in kdo nam z njeno podobo odpira oči?
Ni druge, v Indijo Koromandijo moramo. Vstopnica na dogodek velja kot vozovnica prvega razreda.

Asociira stripar in raziskovalec dela Hinka Smrekarja Ciril Horjak ob vprašanjih Špele Frlic.

Nastopili bodo ustvarjalke in ustvarjalci, ki se vsakodnevno gibljejo med slovenskim in italijanskim jezikovnim oz. starim istroromanskim prostorom.

Pogovor z Loredano Bogliun, Borisom Pangrcem in Marijem Čukom bo vodila Simona Solina.

Nastopajo: Lidija Golc, Aleš Jelenko, Zoran Predin, Alenka Spacal in Marjan Žiberna; dogodek bo povezovala Meta Kušar. 

Andrej Drapal, filozof, svetovalec in študent ter avtor izgovora za pogovor
Leon Magdalenc, publicist, kritično oko in provokator ter vzvod za pogovor

Homonism je razprava o pasteh humanizma in o pravilih trajnostnega bivanja skozi optiko evolucijske biologije, memetike, nevroznanosti, ekonomije, družbe, države, demokracije, morale, prostozidarstva, digitalizacije in ...

Napaka v črkovanju ali provokacija?
Ne eno ne drugo; bosta v pogovoru predstavila avtor in njegov dolgoletni izpraševalec. Prijatelja od leta 1968, somišljenika, ki se pogosto ne strinjata in prav zato ohranjata dinamično ravnovesje.
Potek je torej skrajno nepredvidljiv.
Ali drži, da se sodobni humanizem razkraja zato, ker je pozabil na posameznika in mu je mar zgolj še za kolektiv? Je poudarek na posamezniku past? Je pozaba posameznika res tako uničujoča? Je odgovor možno najti na križišču različnih znanosti in humanistike?
Knjiga je zahtevna, pogovor bo toliko bolj zabaven.

Pogovor bo v slovenščini, knjiga Homonism je v angleščini. 

Pogovoru bo sledila avtorjeva priznana pašteta in kozarec slovenskega vina.

Po zaključku predavanja »Podpora, ne popolnost« bo dr. Shefali Tsabary na voljo za osebno srečanje in poglobljen pogovor. Srečanje bo potekalo v angleškem jeziku v skupini do največ 15 oseb, trajalo pa bo 60 minut. 

Za odrasle

O avtorskih pravicah v zvezi z ljudskimi pravljicami in izzivih, povezanih s tem, razpravljajo: pripovedovalka, pisateljica Anja Štefan, pravnica in strokovnjakinja za avtorske pravice Urška Chitrakar.

Pogovor vodi Špela Frlic.

Svetovni dan maternega jezika bomo pospremili z literarnim dogodkom, na katerem bodo nastopili ustvarjalci, ki svoja dela bodisi pišejo v narečjih bodisi so pripadniki slovenske narodne manjšine. V pogovoru z Janezom Ramovešom, Alferijo Bržan in Andreino Trusgnach, ki ga bo vodil Aljaž Koprivnikar, pa se bomo skozi narečja sprehodili po različnih avtorskih poetikah, ki bogatijo širši slovenski in obmejni kulturni prostor.
Janez Ramoveš je pesnik in glasbenik. Poezijo, v kateri na zelo avtentičen način odslikava Poljansko dolino in njene ljudi, piše večinoma v poljanskem narečju. Je član vokalno-instrumentalne zasedbe Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape.

Pesništvo Alferije Bržan je v prostoru slovenske Istre sinonim za pesnjenje v narečju o Istranih. Izdala je dve pesniški zbirki v antonskem narečju ter številne prispevke o šavrinski književnosti in njenih ustvarjalcih.

Andreina Trusgnach (Trušnjak) – Cekova  se je rodila 30. novembra 1961 v Čedadu. Živi v Italiji, na vzhodu Furlanije – Julijske krajine, na Videmskem. Je bolničarka in pesnica, ki piše v slovenskem beneškem narečju – svojem jeziku srca. S svojo poezijo, za katero je prejela mnoga priznanja, podpira slovensko manjšino in je vidna ambasadorka Beneške Slovenije.