Zvokotok v letu 2026 pod programskim vodstvom Tomaža Groma izpostavlja vprašanje zvočne geste kot izrazno in konceptualno jedro sodobne kompozicije, hkrati pa naslavlja raziskovanje zvočnega mišljenja onkraj interpretacije in premeščanje poslušanja v območje refleksije, materialnosti in neposredne prisotnosti.

Materialnost zvoka in telesna prisotnost gradita zvočno izkušnjo kot prostorsko-telesni dogodek. Zvokotok se tako izrecno odmika od tradicionalnega branja in se usmerja v ustvarjanje zvočnih dogodkov, ki se odzivajo, reflektirajo, odzvanjajo in evocirajo, ne da bi razlagali. Naslavlja glasbo kot misel, kot dejanje in kot navzočnost.

Glasba 
– ne kot razlaga, temveč kot odziv.
– ne kot naracija, temveč kot prostor napetosti.
– ne kot reprodukcija, temveč kot dejanje v prostoru in času.

Urška Pompe je po diplomi iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo (prof. Dane Škerl) podiplomski študij nadaljevala na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Budimpešti (kompozicija: Emil Petrovics, komorna igra: Gulyas Marta, solfeggio: Hegyi Erzsebet) in švicarskem Baslu (kompozicija: prof. Roland Moser). Med študijem je svoje znanje dopolnjevala na priznanih mednarodnih mojstrskih tečajih z uglednimi mentorji, med katerimi so Brian Ferneyhough, Jonathan Harvey in Pierre Laurent Aimard (klavir). Za svoje dosedanje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, leta 2007 tudi državno nagrado Prešernovega sklada za umetniško delovanje v zadnjih dveh letih. Njena dela so bila izvajana na festivalih v tujini in doma. Maja 2025 je bila na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum njena skladba Saturniidae uvrščena med priporočena dela. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je zaposlena kot redna profesorica glasbene teorije.
 
 

 

Program:
Casey Cangelosi: Plato's Cave
Peter Eötvös: Thunder
Dai Fujikura: Chattering birds
Louis Andriessen: Woodpecker
Maki Ishii: Fourteen percussions
Alyssa Weinberg: Table talk
Matej Bonin: Trash me out
 
 
DUO DENDROCOPOS sestavljata mlada tolkalca Jan Čibej in Luka Poljanec.

Skupaj sta se izpopolnjevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Simonu Klavžarju in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Alexeju Gerassimezu. Skupaj igrata že od leta 2017, ko sta se začela pripravljati na mednarodno tekmovanje za tolkalne komorne skupine International Percussion Competition v Luksemburgu. Februarja 2018 sta na tekmovanju prepričala žirijo in občinstvo ter prejela prvo nagrado in posebno nagrado občinstva Jean Gieres.


Dvorana Duše Počkaj, 10, 8* EUR
 
 

abeceda [ansambel za novo glasbo]
RECITAL VIII. Uvod v kompozicijo 21. stoletja 

RECITAL je koncertni cikel, ki ga v produkciji Inštituta .abeceda in Cankarjevega doma dvakrat letno izvede .abeceda [ansambel za novo glasbo]. Letošnji izvedbi sta posvečeni solističnim nastopom članov ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo] in drugih sodelujočih v programih Inštituta .abeceda, ki se obenem predstavijo v vlogi kuratorjev koncertnega programa. Tokratni koncert soustvarjajo flavtist Erazem Žganjar, pianist Tilen Draksler in violončelistka Ema Grčman ter ga bo ob 19.00 uvedel pogovor s sodelujočimi umetniki.
 

Program:
Markus Zahnhausen, Toccata Schlaflied für einen Kolibri (1990)
Dorothée Hahne, Commentari III (2000)
Emanuele Casale, Studio 2a (2000)
Maki Ishii, Black Intention (1975)
Moritz Eggert, Außer Atem (1994)
Izvajalec, Erazem Žganjar, kljunasta flavta
*
Vili Polajnar, novo delo (2025)
Terry Jennings,  For Christine Jennings (1960)
Johannes Kreidler: Instrumentalisms C (2016)
Robert Bozzi, Choice 1 (1966)
George Brecht, Word Event (1961)
Izvajalca: Tilen Draksler, klavir; Vili Polajnar, elektronika
*
Mary Bellamy, Transference (2010)
Liza Lim, Cello Playing ~ as Meteorology (2021)
Mary Finsterer, Tract (1993)
Izvajalka, Ema Grčman, violončelo
 

Dogodek podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. RECITAL je program Inštituta .abeceda, ki se izvaja v sodelovanju s Cankarjevim domom.
 

V odrskem šovu, ki združuje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko pravočasno zaustavil brnenje, ki ga občuti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije?

Mokra oprema, avtorski projekt Jana Rozmana, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizprašuje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora. 
Nadzorne naprave, ki smo jih prostovoljno izbrali – naše pametne naprave – sledijo vsakemu našemu gibu, glasu, pogledu in dotiku. Algoritmi, ki jih poganjajo, so pri uresničevanju naših domnevnih želja postali boljši od nas samih. A hkrati uresničujejo tudi naše največje strahove. Tehnologija je totalna institucija, ki jo nosimo v sebi; psihopolitični sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih, organih, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja. 

V predstavi je uporabljen odlomek pesmi Fly Me to the Moon Franka Sinatre, ki jo zapoje Ostap Korošec.
V svetu, ki se končuje, v katerem je grožnja vojne, revolucije, smrti neprestano na obzorju, v salonu pred francosko revolucijo in v bunkerju po tretji svetovni vojni … Kaj drugega nam preostane, kot – ubijati čas? In kakšni bi v takšnem izpraznjenem, krutem svetu sploh lahko bili medčloveški odnosi, če ne kruti, izpraznjeni, osnovani samo na transakcionalnosti, perverziji ter dinamikah prevlade in podrejanja? Nekdanja in ponovna ljubimca Merteuil in Valmont si v svojih srečanjih v brezprostoru in brezčasju čas krajšata z igricami kratkotrajnega užitka in boja za prevlado, a nikoli ne moreta uiti svoji skupni prihodnosti, skupni prihodnosti nas vseh.

Predstava traja 70 minut in nima odmora.
 

Avtorska predstava Nimam problema! Mladega odra Amo izhaja iz pereče problematike vrstniškega nasilja, ki ga danes imenujemo bullying. Ideja ne izhaja le iz občutkov mladih ustvarjalcev ali pojavnosti tovrstnih dogodkov v medijih, temveč tudi iz dejstva, da se je pogostost nasilja med vrstniki v nekaj letih znatno povečala. Ukrepi, ki jih pripravljajo institucije, pa problematiki ne sledijo, včasih jo le še povečujejo. Ustvarjalci skozi različne gledališke metode preizprašujejo: Zakaj prihaja do takšnega vedenja? Kaj so razlogi za izbruhe in ali je v naši moči, da jih preprečimo? Kako lahko na prvi pogled nedolžno zbadanje privede do grobega obračunavanja? Ter kako v svet ustrahovanja, zmerljivk, zbadljivk in izločevanja iz družbe zaradi drugačnosti vstopajo mladi, ki šele iščejo svoj prostor v svetu?
 

Dramski omnibus ali predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del, V dobri družbi je priredba devetih kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel. 

Vse zgodbe imajo enako izhodišče: voznik je ponudnik prevoza in ima svoj profil na spletni strani Prevoz.org. S sopotnikom ali več njimi mora preživeti nekaj časa skupaj in praviloma se med njimi vzpostavi dialog, ki razkrije pestro paleto značajev, pogledov na svet in tudi predsodkov do vseh vrst drugačnosti. V avtu se srečujejo neznanci in nekdanji znanci, vsi prizori pa odlično odslikavajo družbo sodobnega časa, ki za navidezno odprtostjo skriva ozkoglednost, zadrtost in nezaupanje. 

Uvod v kompozicijo 21. stoletja
.abeceda [ansambel za novo glasbo]

RECITAL je koncertni cikel, ki ga v produkciji Inštituta .abeceda in Cankarjevega doma dvakrat letno izvede .abeceda [ansambel za novo glasbo]. Letošnji ediciji sta posvečeni solističnim nastopom sodelujočih v programih Inštituta .abeceda, ki se obenem predstavijo v vlogi kuratorjev lastnega koncertnega programa. Tako bodo violinistka Anja Kralj, saksofonist Maj Brinovec in violist Domen Kužnar predstavili sodobne skladbe za solistične inštrumente – številne med njimi so nova dela in so bodisi rezultat ustvarjalnega dela izvajalcev bodisi njihovega intenzivnega sodelovanja s skladatelji.

Koncert bo ob 19:00 uvedel pogovor s sodelujočimi umetniki.

Program:
Maximiliano Soto Mayorga, Anja Kralj: Sinfonia

Anja Kralj, violina
Ciril Zupan, elektronika

*
Maj Brinovec: novo delo
Lan Podletnik Ašič: novo delo
Giacinto Scelsi: Maknongan

Maj Brinovec, bariton saksofon

*

Atli Ingolfsson: The Elves Other’s Self
Domen Kužnar: Solo
Ulfar Ingi Haraldsson: novo delo

Domen Kužnar, viola

Violinistka Anja Kralj (2000) trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu in Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Leta 2023 je postala članica Mladinskega Orkestra Evropske Unije (European Union Youth Orchestra), od istega leta sodeluje tudi z Inštitutom .abeceda kot članica ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo], kot kuratorka koncertnega cikla Studio 8.1 (2024, 2025) ter kot ustvarjalka v rezidenci programa Mladi raziskovalci (2025). V zadnjih letih jo je vse pogostejši in intenzivnejši stik s sodobno glasbo navdihnil tudi za ustvarjanje lastnih kompozicij.

Maj Brinovec je skladatelj in saksofonist. Svoje glasbeno izobraževanje je začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri profesorju dr. Petru Ureku. Nato je zaključil študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom profesorja Oskarja Laznika in profesorja Vitje Avsca.
Uspešno je opravil sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno nadaljuje dodiplomski študij saksofona pri profesorju Dejanu Prešičku ter kompozicije v razredu profesorja Vita Žuraja. Prav tako je sodeloval v programu Erasmus+ na Univerzi v Splitu, kjer je študiral pri hrvaškem saksofonistu in skladatelju Gordanu Tudorju.
Med študijem je sodeloval na več tekmovanjih za saksofon in osvojil najvišje nagrade. Nastopal je kot solist, komorni in orkestrski glasbenik na številnih koncertih in recitalih. Poleg tega je svoje znanje izpopolnjeval na mojstrskih tečajih saksofona pri priznanih profesorjih. Kot aktiven skladatelj je doživel izvedbe svojih del na javnih koncertih v Sloveniji, na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in Hrvaškem.

Domen Kužnar (1998) je slovenski violist in skladatelj. Trenutno opravlja študij viole na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Maji Rome. V sklopu izmenjave Erasmus+ je študiral na Islandski univerzi za umetnost pri profesorjih ?órunnu Ósku Marínósdóttirju in Svavi Bernhar?sdóttir. Je član kvarteta Transposition String Quartet+ in ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo]. Med drugimi so njegovi mentorji Nabuko Imao, Emile Cantor, Peter Barszony, Garth Knox, Atar Arad, Vincent Royer, Helfried Fister in Dré A. Hočevar.

Dogodek podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. RECITAL je program Inštituta .abeceda, ki se izvaja v sodelovanju s Cankarjevim domom

Plesno-gibalna delavnica približuje umetniško prakso in metodologije dela, uporabljene v predstavi Mašina, ter jih odpira. V avtorskem delu Bojana raziskuje strategije uprizarjanja in odkrivanja različnih performativnih mehanizmov za naslavljanje vprašanj iz intimnega korpusa v javno sfero. Delavnica se začne z ogrevalnim delom s poudarkom na anatomiji telesa in zaznavanju telesa kot celote. V ustvarjalnem delu bomo raziskovali koreografske postopke, ki vključujejo načela repeticije, akumulacije in kompozicije v plastenju različnih elementov uprizoritve.

Delavnica je brezplačna, primerna je za vse z dobrim plesnim predznanjem.
Obvezne prijave sprejemamo na e-naslovu bojanamisic@yahoo.com.

Udeleženci delavnice imajo možnost ogleda predstave po znižani ceni (7 EUR).

Več info o Bojani:
https://koreografski.info/bojana-robinson/
https://nda.si/Bojana-Robinson
 

Bojana Robinson je plesalka in koreografinja, ki je diplomirala na Salzburg Experimental Academy of Dance (SEAD) in končala Erasmusov program Dance as integrated in society and humanity (SEAD in SNDO). Plesala je v predstavah (izbor) Borisa Čakširana, Rebecce Murgi, Vite Osojnik, Boštjana Antončiča, Kaje Lorenci, Mateje Bučar, Snježane Premuš, Andreje R. Podrzavnik. Kot koreografinja je sodelovala v dramskih predstavah v režiji (izbor) Anđelke Nikolić, Ivane Đilas, Selme Spahić, Snežane Trišić, Juša Zidarja, Maše Pelko. Ustvarila je sodobnoplesno koreografijo za Ansambl Kolo v Beogradu in gib za celovečerni film Ničije dete Vuka Ršumovića. Avtorska predstava Oh how very ordinary (soavtorica Katja Legin) je gostovala na festivalu Mladi levi 2022, Krušče festival 2022, Desire Central Station Festival 2022 in Gibanica 2023. Predstava Žirafe ne znajo plesati v sodelovanju s Katjo Preša je bila del programa Vodnikove domačije in je gostovala na festivalu Bobri 2023.