Beli šum – solo za plesalko je prvi del plesnega dogodka v dveh delih, ki vzpostavlja in preizprašuje lastno igralno polje.  Po zgradbi se naslanja na strukturo / okostje glasbenega sloga flamenka, vendar ga nenehno presega, spaja stične točke in jih znova razrešuje. Solo opredeljujejo tišina, belina, samota in v njih telo. 

S Črnimi zvoki, duetom Ane Pandur in Damirja Avdića, se podajamo v preizpraševanje polja svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu ter njunih implikacij v družbenem.

Ana Pandur
 

Avtorica, plesalka, koreografinja. Preučevanju flamenka in njegovi aplikaciji v sodobne uprizoritvene prakse se je posvetila že v okviru študija filozofije in španščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga je zaključila z obsežno študijo. Po zaključenem izobraževanju klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko ples in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu, nato pa v Sloveniji ustanovila PKD Flamenko. Je avtorica številnih plesnih predstav, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, med vidnejšimi: Anatomija srečanja (2013), Cabello 22, 11 (2014), Sinkopa (2016), Firebird (2018), Interconncted (2018), Nogabuta (2019). Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami in išče nove avtorske pristope, v katerih povezuje flamenko s sodobnim plesom, gledališčem in glasbo. Sodeluje s slovenskimi in tujimi glasbeniki kot tudi s plesalci, koreografi, režiserji in gledališkimi hišami kot plesalka, koreografinja in performerka. . Na Akademiji za ples v
Univeze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

.abeceda je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Na tokratnem koncertu bo ansambel izvedel kompozicije skladateljev v rezidenci v letu 2022:  Dréja A. Hočevarja, Alastairja Whitea in Jamesa Pecoreja ter skladbo gostujoče skladateljice Petre Strahovnik. Svoje kompozicije bodo predstavili tudi mladi ustvarjalci, ki delujejo v različnih .abecedinih programih: Gašper Livk in Leonard Medica Gregorič - [SIMULATOR], Maj Brinovec - Mladi raziskovalci, Jan Kopač in Tobija Hudnik - FORUM, Neža Zupanc [DISCIPLINA] ter Lenart De Bock in Brina Kren - .paradigma.

Obveščamo vas, da je uprizoritev BANKET. Črna oda sedanjosti, napovedana za četrtek, 11., in petek, 12. novembra 2021, zaradi poškodbe v ansamblu odpovedana. Prizadevamo si uskladiti nadomestni termin. Že kupljene vstopnice bodo veljale za nov termin.


Banket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Slavnost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.

Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami in ki njegov, še pred trenutkom domači in poznani svet spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno stvarnost. A ti – saj veste kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.

Predstava Banket, nastala po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.

Žanrsko se Banket predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, ampak pravilo. Medsebojno si v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«

Ivo Svetina, pisatelj, pesnik in dramatik, ki je Ivana Cankarja kot pisca in osebo med drugim odkrival tudi iz dramatizacije njegovih pisem, bo v komentiranem ogledu predstavil nekatere uganke prebiranja in razumevanja Cankarjevih del. Pri tem se bo osredotočil na vprašanja o aktualnosti Cankarjevega pisanja in soočanje s problematiko nepriljubljenosti njegove literature v sodobnem času.