26. sep. 2022 21:00

Olivier de Sagazan: Preobrazba (Transfiguration)

Za odrasle
Režiser in izvajalec: Olivier de Sagazan

Olivier de Sagazan, po izobrazbi biolog, se je začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom ob nenehno prisotni ideji o preizpraševanju organskega življenja. Njegova strast, da bi materiji vdihnil življenje, je pripeljala do zamisli, da bi svoje telo prekril z glino in tako opazoval nastali »predmet«. Iz tega poskusa je nastal solo Preobrazba, v katerem vidimo moškega, ki se z glino postopoma iznakazi v nekakšno pošast. Ta napol človek, napol pošast pod svojimi maskami išče, kdo je. Uprizoritev občinstvo popelje na grozljivo popotovanje v izmučeno umetnikovo dušo. Je odrska grozljivka, ki daje nov pomen življenju ter ponuja očarljiv, moteč in vznemirljiv pogled v alternativno samopodobo, ki je povsem brez zavor. Avtor na odru prevzame vlogo kiparja. Na obraz si namaže glino, na zaprte veke nariše prazni, črni zenici. Nato z dodajanjem več plasti gline popačenje povečuje, s tem pa stopnjuje tudi čudnost dogodka. Preobrazi se iz človeka v žival in iz živali v različna hibridna bitja. V besnem iskanju novega bistva in oblike avtor prebije, izbriše in razgrne plasti svoje podobe, dokler ne postane pošast z raztopljenim obrazom: grotesken, oživel človek iz šotišča.

Olivier de Sagazan je francoski umetnik, slikar, kipar in performer. Njegovo delo se osredotoča na gradnjo plasti gline na lastnem telesu in obrazu, izničevanje lastne identitete in preobrazbo v živo skulpturo. Njegova najbolj znana predstava Preobrazba (1998) je imela več kot tristo uprizoritev v petindvajsetih državah. 


 

Olivier de Sagazan: Preobrazba (Transfiguration)

26. sep. 2022 17:00
26. sep. 2022 21:00
26. sep. 2022 17:00
26. sep. 2022 21:00
Več terminov

10,00 EUR

5. nov. 2022 19:00

Tin Vodopivec – Tutti matti

stand-up komedija
Prireja: Zavod Akcija

Tin Vodopivec se vrača na odre s svežim, šestim šovom stand-up komedije Tutti matti (prev. Vsi nori)!. Pomagajte mu soustvariti nove teme na predpremierah v Cankarjevem domu.

Nove vsebine so Tinu prinesli vsi »nori« dogodki zadnjega obdobja, pa tudi režiranje prvega filma, vzgajanje triletnika in zoom nastopi iz domače garaže.

Tudi Tinov novi šov bo zelo interaktiven, saj boste svojo iskro norosti lahko dodali tudi vi: s sms-ji, ki jih bo Tin bral na odru.

Tutti matti je Tinov šesti šov, potem ko smo ga v preteklosti lahko gledali v predstavah: Superdupermega / 360 stopinj (2011), Replika (2012), Desert (2014), RocknRoll (2018), Peti element (2019).

Več o šovu:
Vsi smo nori in to je OK.
V svojem šestem šovu se Tin sprašuje, kdo je nor, in ugotavlja, da smo nori pravzaprav vsi. Vsi nori – Tutti matti. Vsak po svoje. In to je čisto OK.

S sms-jem ste lahko del šova!
Pošljite sms na številko 069 69 1495 in napišite, kaj je najbolj nora stvar, ki ste jo naredili?! Morda bo ravno vaše sporočilo postalo del šova. Tin bo najbolj zanimiva sporočila pokomentiral na odru!


Poseben gost šova: David Gorinšek

»Ob tako razgibanem nastopu ti ne more biti dolgčas!«
Legendarni britanski kritik Steve Bennett o Tinovem nastopu - Chortle, 2018
 

Tin Vodopivec – Tutti matti

22. okt. 2022 19:00
22. okt. 2022 21:00
23. okt. 2022 18:00
5. nov. 2022 19:00
22. okt. 2022 19:00
22. okt. 2022 21:00
23. okt. 2022 18:00
5. nov. 2022 19:00
Več terminov

12,00 EUR

Pretekli dogodek
3. dec. 2022 20:00

Urša Rupnik: Iščoča, zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa

Okrogla miza pred predstavo 2. decembra 

Zgodovinjenje plesa #1: Upor
2. 12. 2022 ob 18. uri, sejna dvorana M3
Prvi dogodek v ciklu dogodkov Zgodovinjenje plesa bo potekal kot interaktivna diskusija, ki bo v središče postavila znamenito koreografijo Žive Kraigher Upor. Upor je izhodišče plesne predstave Iščoča, plesalke in koreografinje Urše Rupnik, ki bo premierno zaživela prav po pogovoru, ki bo črpal tako iz knjige o Živi Kraigher (Maska, JSKD), nastajajoče knjige o Jasni Knez, kot tudi ustvarjalk, ki so v svojem ustvarjanju že srečale z Uporom.
Sodelujoče: Bara Kolenc, Vilma Rupnik, Jasna Knez, moderira: Andreja Kopač
 

Iščoča

 

Iščoča je prva faza avtorskega opusa Urše Rupnik ter prvi v sklopu projekta Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa. 
Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa se družbeno angažira z odpiranjem, raziskovanjem, reaktualiziranjem dela slovenske plesne zgodovine (obdobja izraznega plesa), ki je mnogokrat zamolčan, spregledan in neupoštevan. Želja nosilk projekta je omogočiti vpogled v ta del plesne zgodovine, hkrati pa to isto zgodovino soočiti s sedanjostjo, z aktualnimi trendi tako v polju uprizoritvenega kot plesno-tehnično telesnega. Ravno v tem soočanju je tudi ključni del kreativne nadgradnje Zgodovinjenja, ki s tem prestopa meje arhivizacije, rekonstrukcije in prestopa v prostor kreativnega razumevanja in nadaljevanje dialoga z bogato plesno tradicijo.


V središče raziskave pričujočega dela je postavljen solo ples Upor (1953) avtorice Žive Kraigher, ki ga je kot njeno plesno izročilo več kot dve desetletji plesala Jasna Knez, nazadnje pa ga je ta prenesla na Uršo Rupnik. 


Kot neformalna dedinja oziroma potomka izročila izraznega plesa avtorica projekta v proces vstopa z občutkom počaščenosti in spoštovanja do tradicije, hkrati jo personalizira kot del svoje osebne plesne zgodbe, na tem nivoju pa presprašuje svojo odgovornost do zgodovine, skupnosti in same sebe. Iščoča torej brska po zakladnici slovenskega izraznega plesa, ki je hkrati delno tudi njena osebna plesna zgodovina in poskuša prek motivike Upora razkleniti svoje spone bremena odgovornosti in zaveze tradiciji. Iz analize zgodovinskega artefakta prehaja v pripovedi o osebnih srečevanjih z ljudmi iz zgodovinskih knjig, v spomine lovi njihovo človečnost, uteleša materijo dialoga z minulim in jo sooča s sedanjim.


Osebna pripoved o lepoti in travmi, izgubljanju in iskanju, upiranju in obupavanju, poraženosti in zmagovanju, gotovosti in dvomu v aluziji na Izgubljeno – Iščoče – Najedeno telo Jasne Knez nadaljuje tudi avtorski opus Urše Rupnik Izgubljena (Cankarjev dom, 2016) – Iščoča (2022) – Najdena (2023). Projekt je tako svojevrsten poklon zgodovini, ki osvobaja spone preteklosti in daje krila prihodnosti. 
 

Urša Rupnik: Iščoča, zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa

2. dec. 2022 20:00
3. dec. 2022 20:00
2. dec. 2022 20:00
3. dec. 2022 20:00
Premiera
Več terminov

11,00 EUR

8,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Avtorica in plesalka: Urša Rupnik
Plesalci in soustvarjalci: Dalanda Diallo, Maša Kagao Knez, Luka Ostrež, Ursus Dancers (Katarina Bogataj, Dijana Džamastagić, Vanja Kolanovič, Katja Kučina, Kaja Marion Ribnikar, Hana Murovec, Anja Spasovski, Nadja Spasovski, Sara Stadler, Nika Zidar)
Avtorska glasba: David Kocmur, David Nik Lipovac 
Oblikovanje luči in scene: Danilo Pečar
Kostumografija: po lastni zamisli ustvarjalcev

Produkcija: Studio za svobodni ples, društvo
Ko-produkcija: Cankarjev dom, Plesni Teater Ljubljana, Plesni Epicenter
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS (v okviru Avtorskega opusa 2022-2023)

Pretekli dogodek
19. nov. 2022 20:00

Cum mortuis in lingua mortua

Monodrama

Cum mortuis in lingua mortua je naslov ene izmed slik znamenite klavirske suite M. P. Musorgskega Slike z razstave. Suita s svojo zgradbo enajstih raznorodnih in nepovezanih slik oziroma glasbenih tem tvori osnovno strukturo monodrame. Dramaturški lok se dosledno drži sosledja teh podob, ki, prevedene v gledališki jezik, mestoma delujejo fragmentarno in raztrgano. Podobe, kot so Gnom, Stari grad, Bydlo, Tržnica, Katakombe, Jaga baba … so v monodramski postavitvi zgolj izhodišča za izrekanje povsem subjektivnih misli, dogodkov, spominov, in prav ta subjektivnost združuje celoten potek na videz fragmentarnih gledaliških podob, ki iz klasičnega podajanja vsebine prehajajo v performativno in mestoma v informativno govorico ene osebe oziroma nastopajočega akterja. 

Izhodišče za gledališki prostor je praznina. Izhodišče za gledališko svetlobo je tema. Izhodišče za gledališki kostum je golota. Izhodišče za izrekanje gledališkega besedila je molk. To so štiri izhodišča, ki bodo gledalcem omogočala vpisovanje njihovih pogledov, asociacij, misli in idej. Ivan Peternelj


Ivan Peternelj

Rojen je leta 1968 v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral na AGRFT v Ljubljani, smer dramska igra. Do leta 2003 je ustvarjal kot samostojni kulturni delavec. Kot igralec in gibalec je sodeloval v skupini Betontanc in gledališču Muzeum. Igral je v video filmih Eme Kugler in bil stalni gost SMG Ljubljana. Vzporedno pa je ustvarjal tudi samostojne gledališke projekte in sodeloval v drugih neodvisnih produkcijah. Leta 2003 se je zaposlil kot stalni član SMG Ljubljana. Izven matičnega gledališča še vedno ustvarja kot režiser in koreograf. Za svoje delo je prejel tako domača kot tuja priznanja.

 

Simona Semenič


Dramatičarka in performerka. Na AGRFT je diplomirala na smeri dramaturgija. Simona je dobitnica nagrade Prešernovega sklada, nagrade Modra ptica in nagrade Zlata hruška za roman Skrivno društvo KRVZ in treh Grumovih nagrad za besedila 5fantkov.si (2008) 24ur (2006) in Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije (2014), besedila 1981 (2013), To jabolko, zlato (2016), Ti si čudež (2018) in Lepe Vide lepo gorijo (2021) pa so bila za isto nagrado nominirana. To jabolko, zlato (2016) je bilo leta 2020 nominirano tudi za Cankarjevo nagrado, roman Skrivno društvo KRVZ pa je bil leta 2021 nominiran tudi za nagrado Večernica. Njena besedila so prevedena v dvaindvajset jezikov in uprizorjena in objavljena v več evropskih državah, v ZDA, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so  Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007), Gostija (2010), Vsega je kriv Boško Buha (2011), Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še (2011), Mi, evropski mrliči (2015), Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017), Zadnje ljubezensko pismo (2017) in Ni to to (2019).

Simona tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so  9 lahkih komadov (2007, z umetniško skupino Preglej), Jaz, žrtev. (2007), Še me dej (2009), 43 srečnih koncev (2010, z umetniško skupino Preglej), Kapelj in Semenič v sestavljanju  (2012, z Barbaro Kapelj), Semenič in Bulc naprodaj (2013, z Maretom Bulcem),  Drugič (2014), Do zadnjega (2018), Lepa kot slika (2020) in Me, čarovnice (Mesto žensk, 2021) . S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini. 

Njena dela so izšla v monografijah Tri igre za punce (Beletrina, 2021), stripu tisočdevetstoenainosemdeset (JSKD, 2021), 1981 (JSKD, 2020), Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga, 2020), Can You Hear Me? (Integrali, 2019), Me slišiš? (KUD AAC Zrakogled, 2017) in Tri drame (Beletrina, 2017).

Na polju vizualne umetnosti se je v različnih galerijah v Sloveniji predstavila kot soavtorica del Zapis celote (2009-2018) in janezove sanjarije (2020).

Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje z različnimi režiserji in koreografi, že vrsto let pa na različnih delavnicah v Sloveniji in tujini poučuje dramsko pisanje.
 

Cum mortuis in lingua mortua

17. nov. 2022 20:00
18. nov. 2022 20:00
19. nov. 2022 20:00
17. nov. 2022 20:00
18. nov. 2022 20:00
19. nov. 2022 20:00
Premiera
Več terminov

15,00 EUR

12,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Besedilo in izvedba: Ivan Peternelj
Dramaturgija: Simona Semenič
Glasba: M. P. Musorgski (Slike z razstave) 
Scenografija in kostumografija: Ema Kugler
Lektorica: Mateja Dermelj
Fotografija in oblikovanje: Matej Peternelj
Oblikovanje svetlobe: Cankarjev dom
Oblikovanje zvoka: Boštjan Kačičnik
Tonski tehnik: Krištof Modic
 

Izvršna producentka: Barbara Hribar
Produkcija: Društvo za umetnost AVGUS
Koprodukcija: Cankarjev dom
Predstava je nastala s podporo Mestne občine Ljubljana

6. nov. 2022 19:00

Sad Sam Manifestacija: Sad Sam Revisited

Dnevi posvečeni opusu Matije Ferlina

Ferlinov prvi avtorski solo Sad Sam Revisited, ki je močno zaznamoval srenjo sodobnega plesa na Hrvaškem in širše v regiji tudi slovenski prostor. Po petnajstih letih ponovno na naših odrih. Predstavi bo sledila okrogla miza.

To je sreča moškosti.
Slike in podoba.
Goreča mirna vročica ljubezni.
Pritisnem na gumb.
On čuti.
Omedlevica ob oviri dotika.
Nič, kar mi je mar, ne ostane.
Vzel si je tišino.
Vzel sem vdanost strmeči fantaziji.
Naredil sem komedijo iz tega, da sem postal človek ob živali.

Ferlinov prvi avtorski solo Sad Sam Revisited sega v zaključno obdobje njegovega študija v Amsterdamu. Čeprav je bil v Sloveniji v skoraj dvajsetih letih izveden zgolj dvakrat, sta izvedbi sprožili številne odmevne kritiške (in teoretske) odzive. Marina Gržinić denimo zapiše, da je predstava »skorajda ontologija plesa«, Ferlin pa »čisti terorist (deleuzovskega tipa), ki se je odločil, da izloči preveliko število vrnitev vsega v gledališču sodobnega plesa, pri čemer se odloči za razliko v njeni najčistejši obliki, ki je življenje«. Sad Sam Revisited z nepričakovano zrelostjo povzame postopke sodobnega gledališča in plesa, drzno se poda v zahtevna performativna ne-dejanja trajanja, vztrajanja v formiranju stanja, a vendar ne omahuje pri prekinitvah pripovedi. Paleta Ferlinovega uprizoritvenega korpusa v Sad Sam Revisited že vključuje prepoznavne nize fizičnih postopkov, pa tudi vešče prehajanje med humornim in trpkim, ki se v polju sodobnega plesa (in gledališča) performativno poigrava s poetičnimi fragmenti Kataline Mella.
 

Okrogla miza: Staging a Conversation: manifestacija diskurza

teči po ploskvi, šivati praznine, parati vejice, biti tu in tam, v predstavi in v besedilu, iti naprej in nazaj, izpisati misel, še preden je čisto jasna, še preden se kurzor ustavi, še preden se naseli obup nad nezmožnostjo zaobjetja performativnega niza in njegovih učinkov

Spremljevalni dogodek Sad Sam Manifestacije se bo poskušal igrati z diskurzivnim formatom: izhodišče bodo kratki žanrsko in tematsko raznoliki referati sodelujočih, iz katerih se bodo izluščili dialog med tesnima sodelavcema Matije Ferlina, pogovor z njegovo strokovno publiko ter moderirana diskusija. Uprizarjanje pogovora tako ne bo le prevajalo predstavo (ali opus) v vokabular refleksije, temveč bo s premeščanjem in prepletanjem preizpraševalo tudi osnovne koordinate diskurzivnega dogodka ter s tem ponavljalo Ferlinov odmik od konvencionalnega uprizarjanja. Kakšna so torej razmerja njegovega uprizarjanja, kakšno afektivnost proizvaja, na kakšne načine pri tem sodelujejo različne ravni narativnosti, kako se v to pomensko mrežo s svojo izkušnjo vpenja gledalka_ec?

Sodelujoči: Maša Radi Buh, Jasna Jasna Žmak, Goran Ferčec, Blaž Lukan, Rok Bozovičar

Predstava je del festivala Sad Sam Manifestacija v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Emanat.

Sad Sam Manifestacija: Sad Sam Revisited

6. nov. 2022 19:00
6. nov. 2022 19:00
Več terminov

13,00 EUR

11,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Režija in izvedba: Matija Ferlin
Besedilo: Katalina Mella
Glasba: Ivo Bol

Produkcija: Matija Ferlin, SNDO — School for New Dance Development

 

Solo, trajanje 45 min
Premiera: 2004

Pretekli dogodek
30. sep. 2022 19:30

Recital II. [infra.norma.meta]

.abeceda [ansambel za novo glasbo]

.abeceda [ansambel za novo glasbo] je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Tokrat bo izvedel program rezidenčnih skladateljev Dréja A. Hočevarja in Tilna Lebarja, novo delo skladatelja Sama Vidica ter delo udeleženca delavnice za kompozicijo Johna Franka. Predstavili pa se bodo tudi ustvarjalci, ki delujejo v različnih programih .abecede: Tobija Hudnik, Oskar Longyka in Maj Brinovec.

Program

I.
Opus I. _ composition for .meta [Dré A. Hočevar, 2020/2021]
Skladatelj v rezidenci: Dré A. Hočevar
45'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, glas, flavta; Samanta Škorja, glas, klarinet; Lorenzo Contaldo, glas, fagot; Brina Kren, glas, saksofon; Ines Ljubej, glas, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, glas, klavir; Jure Bergant, glas, klavir; Klemen Kocijančič, klavir; Jan Kopač, glas, kitara; Matija Udovič, glas, violina; Natalija Tripkovič, glas, violina; Domen Kužnar, glas, viola; Urša Roš, glas, violončelo; Oskar Longyka, glas, violina; Gašper Livk, glas, kontrabas
 

II. 

Tilen Lebar: Līmen (I.) 
skladba za flavto, klarinet in elektroniko v živo
Skladatelj v rezidenci: Tilen Lebar
11'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, flavta; Samanta Škorja, klarinet; Tilen Lebar, elektronika

Samo Vidic: Memory of a Lost Place
10' _ krstna izvedba

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Samanta Škorja, klarinet; Ines Ljubej, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, klavir; Matija Udovič, violina; Natalija Tripkovič, violina; Urša Roš, violončelo

John Franek: ++ for octet
Izbrana kompozicija udeležencev delavnice za kompozicijo precept.concept.percept
10'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, flavta; Samanta Škorja, klarinet; Lorenzo Contaldo, fagot; Ines Ljubej, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, klavir; Matija Udovič, violina; Natalija Tripkovič, violina; Urša Roš, violončelo
 

III.

FORUM II. — Tobija Hudnik — possibility<probability<improbability<impossibility
10'

Izvaja: Klemen Kocijančič, klavir
 

Mladi Raziskovalci V. — Maj Brinovec — Arcus
15'

Nastopajoči: Maj Brinovec, saksofon; Nina Pavšek, klarinet; Abel Modic, viola; Žan Berložnik, kitara; Sofiia Rypalenko; Lian Pucihar, klavir
 

Mladi Raziskovalci V. — Oskar Longyka — καλός 
15'

Nastopajoča: Oskar Longyka, violina; Jure Bergant, klavir
 

Recital II. [infra.norma.meta]

30. sep. 2022 19:30
30. sep. 2022 19:30
Več terminov

27. feb. ob 17:00 in 20:00

Ana Pandur: Party Box

Beli šum – solo za plesalko je prvi del plesnega dogodka v dveh delih, ki vzpostavlja in preizprašuje lastno igralno polje.  Po zgradbi se naslanja na strukturo / okostje glasbenega sloga flamenka, vendar ga nenehno presega, spaja stične točke in jih znova razrešuje. Solo opredeljujejo tišina, belina, samota in v njih telo. 

S Črnimi zvoki, duetom Ane Pandur in Damirja Avdića, se podajamo v preizpraševanje polja svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu ter njunih implikacij v družbenem.

 

Ana Pandur
 

Avtorica, plesalka, koreografinja. Preučevanju flamenka in njegovi aplikaciji v sodobne uprizoritvene prakse se je posvetila že v okviru študija filozofije in španščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga je zaključila z obsežno študijo. Po zaključenem izobraževanju klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko ples in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu, nato pa v Sloveniji ustanovila PKD Flamenko. Je avtorica številnih plesnih predstav, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, med vidnejšimi: Anatomija srečanja (2013), Cabello 22, 11 (2014), Sinkopa (2016), Firebird (2018), Interconncted (2018), Nogabuta (2019). Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami in išče nove avtorske pristope, v katerih povezuje flamenko s sodobnim plesom, gledališčem in glasbo. Sodeluje s slovenskimi in tujimi glasbeniki kot tudi s plesalci, koreografi, režiserji in gledališkimi hišami kot plesalka, koreografinja in performerka. . Na Akademiji za ples v
Univeze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

Ana Pandur: Party Box

27. feb. ob 17:00 in 20:00
Več terminov

14,00 EUR

10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popusta ob nakupu na cd-cc.si

Beli šum - Solo za plesalko 


Ideja, koncept in izvedba: Ana Pandur 
Zvočno oblikovanje & konceptualno sodelovanje: Matej Bonin
Scenografija: Vasilija Fišer 
Kostumografija: Tina Princ/Things I Miss
Oblikovanje luči: Janko Oven 
Fotografija: Drago Videmšek
Produkcija: Pkd Flamenko & Cankarjev dom 
 
 

Črni zvoki


Avtorica koncepta, koreografinja: Ana Pandur 
Soavtor, avtor glasbe in besedila: Damir Avdić 
Izvajalca: Ana Pandur in Damir Avdić 
Oblikovanje svetlobe: Mitja Novak 
Oblikovanje zvoka: Daniel Bauman 
Video: Tomaž Pavković 
Fotografija: Drago Videmšek, Darja Štravs Tisu
Avtor slike: Ludvik Pandur 
Produkcija: PKD Flamenko, Ana Pandur 
Koprodukcija: Založba Sanje, Rok Zavrtanik, Andreja Udovč 
Soorganizacija: Plesni Teater Ljubljana 
Sofinancerja: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana

Pretekli dogodek
17. jan. 2022 18:00

.abeceda [ansambel za novo glasbo] z rezidenčnimi in gostujočimi skladatelji

RECITAL I. [infra.norma.meta]

.abeceda je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Na tokratnem koncertu bo ansambel izvedel kompozicije skladateljev v rezidenci v letu 2022:  Dréja A. Hočevarja, Alastairja Whitea in Jamesa Pecoreja ter skladbo gostujoče skladateljice Petre Strahovnik. Svoje kompozicije bodo predstavili tudi mladi ustvarjalci, ki delujejo v različnih .abecedinih programih: Gašper Livk in Leonard Medica Gregorič - [SIMULATOR], Maj Brinovec - Mladi raziskovalci, Jan Kopač in Tobija Hudnik - FORUM, Neža Zupanc [DISCIPLINA] ter Lenart De Bock in Brina Kren - .paradigma.

.abeceda [ansambel za novo glasbo] z rezidenčnimi in gostujočimi skladatelji

17. jan. 2022 18:00
17. jan. 2022 18:00
Več terminov

12. nov. 2021 20:00

BANKET. Črna oda sedanjosti - odpovedano

Režija: Tatjana Peršuh

Obveščamo vas, da je uprizoritev BANKET. Črna oda sedanjosti, napovedana za četrtek, 11., in petek, 12. novembra 2021, zaradi poškodbe v ansamblu odpovedana. Prizadevamo si uskladiti nadomestni termin. Že kupljene vstopnice bodo veljale za nov termin.


Banket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Slavnost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.

Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami in ki njegov, še pred trenutkom domači in poznani svet spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno stvarnost. A ti – saj veste kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.

Predstava Banket, nastala po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.

Žanrsko se Banket predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, ampak pravilo. Medsebojno si v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«

 

 

 

 

 

BANKET. Črna oda sedanjosti - odpovedano

11. nov. 2021 20:00
12. nov. 2021 20:00
11. nov. 2021 20:00
12. nov. 2021 20:00
Več terminov

12,00 EUR

8,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Tatjana Peršuh
Junak: Sebastjan Starič
Pianist: Nejc Lavrenčič
Glasba: Robert Schumann
Dramaturgija: Boštjan Narat
Kostumografija: Timotej Rosc
Scenografija: Damir Leventić
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Oblikovanje: Hana Jesih
Fotografije: Drago Videmšek
Video: Gregor Gobec

 

 

Produkcija: Zavod 0.1
Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Radio Študent
S finančno podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor 

Dvorana Duše Počkaj

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI